Od končne postaje do končne postaje

Ljubitelji teka si radi zastavljajo različne izzive, Olivija Grafenauer in Nika Zobec pa sta bili pri tem še posebej domiselni. Odločili sta se namreč, da bosta letos pretekli vse linije, po katerih vozijo ljubljanski avtobusi. Na profilu na Instagramu @LPPtekacici lahko spremljate, kako jima gre.
Olivija je Ljubljančanka, ukvarja se z improvizacijskim gledališčem, Nika se je sem preselila iz Ribnice, vmes pa je osem let živela v Šanghaju. Kot projektna vodja je zaposlena pri nizozemskem podjetju Loop Earplugs. Olivija je redno tekla pred nekaj leti, v rutino pa jo je spet vrnila Nika z načrtom, da bi mesec dni vsak dan pretekli po pet kilometrov. Nika je bila vedno športnica, saj je trenirala plavanje. »Tek je bolj zabaven, če je družabne narave in brez visokih pričakovanj,« pravita dekleti. »Ker tečeva za zabavo in se ne udeležujeva tekmovanj, sva razmišljali, kaj bi bil najin izziv v letu 2024,« pojasnjujeta. Olivija je na Instagramu opazila dekle, ki je teklo po podzemnih linijah v Berlinu, in idejo predstavila Niki, ki je takoj sprejela izziv.
LPP-tekačici sta avtobusne linije dobro preučili. »Najkrajša je linija 23 – dolga je le tri kilometre in pol. Ta linija je trenutno tudi Olivijina najljubša, saj sva na poti srečali kravice. Najdaljša je linija 25 s skoraj 22 kilometri. Verjetno nama jo bodo olajšali super gosti, ki se nama bodo pridružili na poti. Zahtevnost linije je odvisna tudi od vremena in kakovosti zraka na posamezen dan. Ker teke načrtujeva z usklajevanjem najinih urnikov, ne veva, kakšno bo vreme. Olivija vsakič upa, da bo vsaj malo deževalo,« se smeji Nika, Olivija pa doda: »Mogoče je bila doslej najbolj zahtevna proga 24, ker smo tekli pri res visokih temperaturah in z malo sence. Po drugi strani pa smo bili v res lepem okolju.«
Ko sta se odločili, da bosta pretekli avtobusne linije, jima je prijatelj predlagal, naj kontaktirata LPP. »Nika je poznala Milana, ki tam dela, mu opisala idejo in vprašala, ali bi naju podprli s kakšno majico ali čim podobnim. Na najino presenečenje in veselje se je LPP zamisel zdela zabavna in začeli smo sodelovati. Pomagajo nama s predlogi, katere stvari na linijah je vredno postaviti v ospredje v videih. Pogosto gre za projekte, ki jih sicer ne bi opazili, tako da s tem tudi sami bolje spoznavava Ljubljano. S snemalcem Mikom, ki je tudi najina moralna podpora ter nosač nujno potrebne vode in še bolj pomembnih sladkarij, iščemo pristope, kako te vsebine zanimivo predstaviti in jih približati javnosti,« razlagata dekleti, ki sicer nista pogosto na avtobusu, saj obe po mestu raje hodita. Za javni prevoz se odločita samo pri daljših razdaljah ali kadar dežuje.
Ker avtobusnih linij ni neomejeno, tekačici že razmišljata, kakšen cilj si bosta postavili za prihodnje leto. »Ko pretečeva vse avtobusne linije, se bova spočili, nato pa se vrneva na tek po mehkejših podlagah v naravi, recimo na najinem ljubem Rožniku. Morda bova v letu 2025 pretekli vse parke? Idej je že kar nekaj – bolj je čudno in nenavadno, bolj nama je všeč!«
SONJA JAVORNIK
Foto: Mikael Masson